V pogovoru, ki je bil namenjen v prvi vrsti profesionalnemu športu, so uvodoma poudarili, da je Slovenija po uspehih glede na število prebivalstva v svetovnem vrhu.

Čeferin o novem selektorju: Tega ne morem deliti z vami

Nogomet

18:18 0

Nogomet

18:18 0

Zvezdniška imena na dosegu slovenskih navijačev

Atletika

19:00 0

Atletika

19:00 0

“Nedvomno smo globalni fenomen, športniki so največji promotorji naše države. Res smo na vrhu po uspehih, a v Evropi šele 15. po financiranju športa,” je začel Čeferin.

Han pa je poudaril, da so statistike zgoraj omenjenih uspehov plod dela. “Mi smo z 22 milijonov evrov leta 2022 prišli na 59 milijonov v 2026, kar zadeva financiranje športa. Še zdaleč pa to ni dovolj. Če želimo trend obdržati, je cilj v dveh, treh letih priti na 100 milijonov evrov.”

Oba sogovornika sta poudarila dobre učinke tega, da je šport prišel pod ministrstvo za gospodarstvo in turizem, saj je “kolač” tako večji tudi za šport.

Davčni sistem glede športa je zelo neugoden

Pogovor pa je hitro zašel tudi v davčno politiko, ki je v zdajšnji obliki po Čeferinovem mnenju zelo neugodna za slovenski šport oziroma vlagatelje vanj.

“V veliko državah Evropske unije je financiranje športa davčno zanimivo. Je nevtralno ali celo davčno ugodno. Mi v tem pogledu ne moremo biti konkurenčni. V posamičnih športih je veliko odvisnega od staršev, klubi pa težko preživijo,” je dejal Čeferin in nadaljeval: “Minister je veliko naredil za šport, a se da narediti še več.” Han je pri tem poudaril, da je treba spremeniti davčno politiko, in sicer ne le na področju športa.

“Prepričan sem, da je davčni sistem glede športa zelo neugoden, hkrati pa zelo nepredvidljiv, kar me zelo moti. Klub ne more narediti dolgoročne strategije, če se davki ves čas spreminjajo. Potrebujemo stabilnost tudi na tem področju,” je povedal Čeferin.

Otroci rabijo idole

Kot je predstavil vodja pogovora Tomaž Ambrožič iz agencije Sport Media Focus, obseg vseh transakcij v športu v Sloveniji znaša letno med 500 in 600 milijonov evrov, od tega javna sredstva predstavljajo približno 50 odstotkov. Slovenija je pod povprečjem EU glede vlaganja glede na BDP na prebivalca iz javnih sredstev. V Sloveniji to predstavlja 0,4 odstotka, v EU 0,5, v skandinavskih državah pa en odstotek.

Han je ob primerih dobrih praks glede ustvarjanja ugodnega okolja za šport v nekaterih tujih državah, kot so Poljska, Madžarska in od nedavnega tudi Hrvaška, navedel, da se tudi v Sloveniji vložek v šport povrne. “Vsak evro, ki ga damo v šport, se povrne z 1,7 evra po izsledkih ekonomske fakultete.”

Sogovorca sta tudi poudarila, da v športu morajo biti vzorniki, kot so Luka Dončić, Tadej Pogačar, Benjamin Šeško, Janja Garnbret in drugi, saj privabljajo otroke v šport. “Je pa zelo preprosto razmišljanje, češ saj ti dovolj zaslužijo, ne rabijo ničesar več. Toda otroci rabijo idole,” je dejal Čeferin.

Ta je dodal, da država več kot toliko ne more financirati, “a od države pričakujemo, da ustvari okolje, da bo šport vzdržen”.

Kako zadržati tuje lastnike?

V pogovoru so se dotaknili tudi tujih lastnikov v slovenskih klubih in prišli do zaključka, da bi vsak, ki je odgovoren in dela po zakonih, moral biti dobrodošel. “Lastniki nogometne Olimpije, Celja in Maribora so dejansko rešili te klube in jih dvignili. Do kdaj pa bodo zdržali? Kako jih zadržati? To je vprašanje,” meni Čeferin.

Han, ki je sicer izpostavil politično enotnost, kar zadeva sprejemanje športa dotikajočih se ukrepov, se je dotaknil tudi tega, zakaj ni zanimanja za vlaganje v šport med bogatejšimi Slovenci. “Lahko naredimo ne vem kakšne olajšave, pa nekaterih ne bo zanimal šport. Država pa mora dati take pogoje, da jih navdušimo. Tudi to je povezano z davčnim sistemom.”